Predavanje bo v ponedeljek, 25. septembra 2023, ob 17. uri

v prostorih Slovenskega šolskega muzeja na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani.

O vsebini predavanja

Fašizem predstavlja enega tistih zgodovinskih fenomenov, ki so še danes močno prisotni v javnem diskurzu. Zdi se, da z leti uporaba tega pojma le še narašča, kar je predvsem posledica njegove uporabnosti kot orožja v kulturnem boju. Ob vsem tem v slovenskem prostoru nimamo veliko zgodovinskih raziskav, ki bi zajele fašizem kot politično ideologijo. Naše soočenje s tem pojmom je bilo doslej omejeno predvsem na raziskave različnih oblik preganjanja slovenskega prebivalstva s strani italijanskega fašističnega režima oz. italijanskega in nemškega okupatorja med drugo svetovno vojno. Takšna omejenost raziskav le še spodbuja nekritično uporabo fašizma v javnem prostoru. Namen predavanja je zato predstaviti fašizem kot zgodovinski fenomen, predvsem iz stališča njegovega odnosa do drugih političnih gibanj. V prvem delu predavanja bodo zato predstavljeni izvori in značilnosti fašistične ideologije, v drugem pa bodo predstavljeni nekateri konkretni primerov evropskih fašističnih gibanj in njihovega delovanja. 

O predavatelju

Dr. Matic Batič (rojen 1990) je zgodovinar, zaposlen na Študijske centru za narodno spravo v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino in nemcistiko, nato pa zgodovino na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je leta 2020 uspešno zaključil doktorski študij z zagovorom doktorske disertacije Italijanizacija kulturne krajine v Goriški pokrajini od konca prve svetovne vojne do kapitulacije Italije. Izobraževal se je tudi na Humboldtovi univerzi v Berlinu (2017) in na Forschungszentrum Deutsch in Mittel-, Ost- und Südosteuropa v Regensburgu (2016).

Med 2015 in 2020 je bil zaposlen na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, od začetka 2021 deluje na Študijskem centru za narodno spravo. Njegova raziskovalna dejavnost zadeva različna vprašanja povezana z zgodovino severno-jadranskega območja v 19. in 20. stoletju, zlasti zgodovine nemške skupnosti na tem področju, zgodovine italijanskega fašizma ter problematike ideoloških zaznamovanih posegov v prostor. Trenutno zaključuje po-doktorskih raziskovalni projekt z naslovom »Fluidna krajina« (Z6-3222), ki ga financira ARIS.

Za magistrsko nalogo o nemški publicistiki v Gorici mu je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani leta 2015 podelila fakultetno Prešernovo nagrado.